APDEJT.si

Finska se je pridružila newyorški deklaraciji, ki jo vodita Francija in Savdska Arabija, s čimer podpira mirno rešitev palestinskega vprašanja z modelom dveh držav. Zunanja ministrica Elina Valtonen je sporočila, da se je Finska odločila pridružiti deklaraciji, ki si prizadeva za končanje konflikta v Gazi in spodbujanje trajnega miru. Poleg Finske se je deklaraciji pridružila tudi Kitajska. V finski desnosredinski vladi pa obstajajo razhajanja glede priznanja palestinske državnosti.

Afganistan je stresel nov potres z magnitudo 5,6, ki je prizadel isto območje kot potres 1. avgusta. Medtem je število smrtnih žrtev prejšnjih potresov naraslo na 2.205. Preživeli se borijo za osnovne življenjske potrebščine, Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) pa nima dovolj sredstev za pomoč.

Iran je znižal raven diplomatskih odnosov z Avstralijo, potem ko je Canberra izgnala iranskega veleposlanika zaradi domnevnih antisemitskih požigov v Sydneyju in Melbournu. Teheran zanika obtožbe in jih označuje za "absurdne in neutemeljene".

Slovenija bo Agenciji Združenih narodov za pomoč palestinskim beguncem na Bližnjem vzhodu (UNRWA) namenila dodatne 4 milijone evrov v obdobju med letoma 2025 in 2028. Sporazum sta podpisala zunanja ministrica Tanja Fajon in generalni komisar UNRWA Philippe Lazzarini ob robu Blejskega strateškega foruma.

V Sudanu se je število smrtnih žrtev zemeljskega plazu v vasi Tarasin v regiji Darfur povzpelo na več kot 1000. Oborožena skupina Sudan Liberation Movement-Army je sporočila, da je vas popolnoma uničena in pozvala Združene narode ter mednarodne organizacije za pomoč pri iskanju trupel in reševanju prebivalcev.

Zemeljski plaz, ki ga je sprožilo večdnevno močno deževje, je v odročni zahodni regiji Darfur v Sudanu uničil vas Tarseen v gorovju Marra. Po navedbah Sudanskega osvobodilnega gibanja/Armade (SLM/A) naj bi katastrofo preživela le ena oseba.

V vzhodnem Afganistanu je ponoči stresel močan potres z magnitudo 6.0, ki je zahteval več sto življenj in povzročil številne poškodbe. Po poročanju talibanske vlade je umrlo najmanj 250 ljudi, agencija Bachtar pa poroča o približno 500 poškodovanih. Številke naj bi še narasle. Najhuje je prizadeta provinca Kunar.

V Helsinkih je okoli 200 protestnikov protestiralo proti genocidu in lakoti v Gazi ter zahtevalo takojšnjo prekinitev ognja. V Avstraliji pa so potekali množični protesti v podporo Palestini, pri čemer so organizatorji napovedali največjo demonstracijo v zgodovini države. Protesti so potekali v 40 mestih in krajih. Policija v NSW je razkrila stroške varovanja protestov v zvezi z izraelsko-palestinskim konfliktom. Medtem je irska folk skupina Mary Wallopers na festivalu v Veliki Britaniji predčasno zaključila svoj nastop zaradi izražanja podpore Palestini, medtem ko je skupina The Last Dinner Party v znak protesta odpovedala svoj nastop. ZN poročajo o lakoti v Gazi, ki jo povzročajo izraelske sile.

Profesor Mark Galeotti meni, da je imel Vladimir Putin jasno sporočilo med obiskom Aljaske. Jürgen Hardt (CDU) je po srečanju v Aljaski in telefonskih pogovorih ameriškega predsednika Donalda Trumpa z Evropejci izrazil previdni optimizem. Ray McGovern in Robert Scheer sta razpravljala o pomenu srečanja Trumpa in Putina v Aljaski.

Načrti Izraela za širitev naselbin na Zahodnem bregu in izjave o oblikovanju 'Velikega Izraela' so sprožili močno mednarodno zaskrbljenost. Zunanja ministrica Finske, Elina Valtonen, je izrazila globoko zaskrbljenost zaradi izraelskega načrta za gradnjo naselbin na območju E1 na okupiranem Zahodnem bregu in dejala, da gre za kršitev mednarodnega prava. Urad ZN za človekove pravice je opozoril, da bi načrt za izgradnjo novih domov med izraelsko naselbino na Zahodnem bregu in blizu Vzhodnega Jeruzalema lahko predstavljal vojni zločin. Strokovnjak za izraelska naselja je poudaril, da bo načrt E1 razdelil Zahodni breg in odrezal Jeruzalem od preostalega dela države. Pakistan je ostro zavrnil izjave o 'Velikem Izraelu' in načrte za prisilno izselitev Palestincev iz Gaze. Arabski in islamski narodi so obsodili načrte izraelskega premierja Netanjahuja za 'Veliki Izrael' kot resno kršitev mednarodnega prava.

Perujska predsednica Dina Boluarte je podpisala sporni zakon o amnestiji za vojaško osebje, policiste in člane civilnih samoobrambnih enot, ki so bili vpleteni v krvavo kampanjo proti levičarskim gverilcem med letoma 1980 in 2000. Zakon preprečuje pregon zaradi domnevnih kršitev človekovih pravic med notranjim oboroženim konfliktom. Ta poteza je sprožila val obsodb s strani strokovnjakov ZN, organizacij za človekove pravice in družin žrtev, ki trdijo, da zakon zanika pravico do pravice za preživele zlorabe. Kljub temu je Boluartejeva vlada prepričana, da je zakon nujen za pomiritev države.

Po raziskavi, ki jo je izvedla finska medijska hiša MTV, bi dve tretjini Fincev podprlo ponovno vzpostavitev odnosov z Rusijo, če bi se vojna v Ukrajini končala in bi Vladimir Putin odstopil s položaja. Ta previdni optimizem odraža željo po normalizaciji odnosov s sosednjo državo, vendar pod pogoji, ki zagotavljajo varnost in stabilnost.

Visoki predstavnik Mednarodne agencije za atomsko energijo (IAEA) bo v ponedeljek prispel v Teheran na pogovore, je sporočil iranski zunanji minister Abbas Araqchi. Srečanje naj bi se osredotočilo na nov okvir sodelovanja. Po poročanju iranskih oblasti obisk ne vključuje ogleda jedrskih objektov.

Mohamed Salah je kritiziral UEFA zaradi načina, kako so se spomnili Suleimana al-Obeida, znanega kot "palestinski Pelé". Salah je v svoji objavi izrazil nezadovoljstvo nad UEFAnim tvitom, ki se mu je zdel preveč formalen, in zahteval pojasnilo o vzroku in okoliščinah al-Obeidove smrti.

Vladimir Putin je predlagal mirovni načrt, medtem ko Evropa poudarja pomembnost vzajemnosti namesto enostranskih ozemeljskih koncesij. Medtem se pojavljajo poročila o zavrnitvi mirovnih pogojev, ki jih je predlagal Donald Trump, in sicer s strani ukrajinskega predsednika Zelenskega. Razprave o srečanju Trumpa in Putina glede oblikovanja pogojev prekinitve ognja so bile prav tako zavrnjene.

Predsednik Trump razmišlja o uvedbi sankcij proti ruskemu "tihemu" ladjevju, če Putin ne bo pristal na prekinitev ognja. Medtem ukrajinski predsednik Zelenski poziva Washington, naj okrepi pritisk na Rusijo. Trump se ni odzval na pomisleke glede uvoza urana in gnojil iz Rusije v ZDA, kar Indija dojema kot hinavščino. Analize CNN pa kažejo, da bi sekundarne sankcije proti Rusiji lahko škodovale ameriškemu gospodarstvu.

Palestinsko zunanje ministrstvo je obsodilo obisk predsednika ameriškega parlamenta Mikea Johnsona v izraelskem naselju Ariel na zasedenem Zahodnem bregu, pri čemer so poudarili, da gre za kršitev mednarodnega prava. Johnson je postal najvišji ameriški uradnik, ki je obiskal to nezakonito naselje, in ponovil, da je Zahodni breg "sestavni del Izraela". Palestinske oblasti so izrazile ogorčenje nad njegovim obiskom.

Trumpova administracija je kritizirala Združeno kraljestvo, Francijo in Kanado zaradi načrtov o priznanju Palestine, pri čemer je sekretar Marco Rubio njihove poteze označil za "nerodne". Kanada naj bi se pridružila Franciji in Veliki Britaniji pri uradnem priznanju palestinske države na Generalni skupščini ZN septembra. Portugalska prav tako razmišlja o priznanju palestinske države in se bo o tem posvetovala s političnimi voditelji in predsednikom.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump in nekdanji ruski predsednik Dmitrij Medvedev sta si izmenjala ostre besede in grožnje. Trump je Medvedeva označil za 'neuspešnega predsednika', Medvedev pa je Trumpa opozoril na ruske jedrske zmogljivosti iz sovjetske dobe in omenil 'orožje sodnega dne'. Trump je tudi izjavil, da želi doseči dogovor o končanju vojne v Ukrajini do 8. avgusta.

Finski predsednik Alexander Stubb je izrazil pripravljenost sprejeti predlog vlade za priznanje Palestine kot neodvisne države. Stubb je poudaril, da je Finska dosegla točko, ko mora sprejeti odločitev glede tega vprašanja, vendar se ni želel opredeliti do notranjih nesoglasij znotraj vlade o tem vprašanju.